Triglavski narodni park

Triglavski narodni park

Triglav pozimi

Zemljevid Triglavskega narodnega parka

Lokacija Slovenija
Površina 880 km²[1][2]
Ustanovitev 1981[3]
Obiskovalci 1,6 milijonov   (leta 2006)
Julijske Alpe - Triglavski narodni park
Lokacija Občina Bohinj
RKD št. 7593 (opis enote)[4]

Tríglavski národni párk (kratica TNP), leži na območju severozahodne Slovenije, natančneje Julijskih Alp. Je edini narodni park v Sloveniji in v njem velja poseben naravovarstveni režim, ki je strožji kot v krajinskih parkih. Na območju parka prevladuje visokogorski kras. Rastlinstvo v parku je značilno alpsko, vendar so zaradi bližine Jadranskega morja in vpliva sredozemskega podnebja na jugozahodnem delu parka prisotne tudi rastline iz tega območja. Park po površini meri 83.807 ha, njegova najvišja točka je Triglav s 2864 m, najnižja površinska pa Tolminka s 180 m.

Park je bil poimenovan po Triglavu, najvišji slovenski gori, ki leži skoraj v središču parka.

Zgodovina

Avgusta 1908 je skupinica mož prehodila del Doline Triglavskih jezer. To so bili uradni udeleženci ogleda, ki ga je na pobudo seizmologa in naravoslovca Albina Belarja razpisalo državno gozdarsko oskrbništvo v Radovljici. Do uresničitve Belarjevega predloga za ustanovitev Naravovarstvenega parka nad Komarčo pa ni prišlo, ker za to ni bilo pravne podlage. Tedanji zakonski predpisi tudi niso dopuščali omejevanja paše. Tako je bila zamujena priložnost, da bi imela Slovenija prvi narodni park v Evropi.

Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Ustanovitev Alpskega varstvenega parka se je leta 1924 (Površina 1.400 ha) posrečila Odseku za varstvo prirode in prirodnih znamenitosti in Slovenskemu planinskemu društvu za samo 20 let.

Prvič je bilo uporabljeno ime Triglavski narodni park leta 1926. Zasluga za to gre profesorju Franu Jesenku, ki je 90. maja v dnevniku Jutro spregovoril o znamenitostih Triglavskega narodnega parka.

Po izteku 20 letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je dne 26. maja 1961 sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park pod imenom Triglavski narodni park (Površina 2.000 ha). Razširitev Triglavskega narodnega parka je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Površina: 83.807 ha oz. 838,07 km² oz. 4% površine Slovenije).

Zakonska zaščita parka

Poleg Zakona o TNP varujejo ta edinstveni alpski svet Ustava Republike Slovenije (členi 071, 782 in 738), zakon o varstvu okolja, zakon o ohranjanju narave, zakon o vodah, kmetijsko-gozdarski in drugi zakoni ter Alpska konvencija z njenimi protokoli. Najnovejša usmeritev pa izhaja iz Seviljske strategije za biosferne rezervate, ker je UNESCO julija 2003 razglasil Julijske Alpe za biosferni rezervat, junija 2014 pa mu ta status podaljšal do leta 2023.[5]

Določbe Zakona o TNP-ju v celoti ne ustrezajo kriterijem in ciljem upravljanja za IUCN kategorijo II (narodni park): Glavne neskladnosti in naravovarstveni problemi v osrednjem območju so[6]:

  • manjša stalna naselja/zaselki v osrednjem območju,
  • neustrezna ureditev poseganja v prostor, zlasti gradnja prometnic ter drugih objektov v osrednjem območju,
  • neurejenost prometa in nekontroliran zračni promet,
  • problem množičnega obiskovanja, vključno s hrupnimi prireditvami, in neurejen status za "planinske dejavnosti" (npr. gradnja koč in poti),
  • raba naravnih virov z ZTNP ni urejena in ustrezno nadzorovana: gospodarska izraba in sečnja gozdov niso regulirani, lov in ribolov sta dovoljena na vsem območju brez omejitev, pojavlja se problem paše izven za to določenih območij in nenadzorovano izkoriščanje mineralnih surovin.

Hidrologija Triglavskega narodnega parka

V Triglavskem narodnem parku sta dve večji razvodji:

Na pretežno razgibanem terenu gorskega krasa so omembe vredni tudi številni stalni slapovi. V posoškem delu parka so slapovi številčnejši.

Največje jezero Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko jezero, ki je tektonsko-ledeniškega nastanka. Znana so manjša Triglavska jezera. Eno izmed njih je tudi Črno jezero, od koder ponika voda proti slapu Savice. Visoko v gorah so tudi Kriška in Krnsko jezero .

za podrobnejši opis glej Hidrologija Triglavskega narodnega parka

Živi svet v Triglavskem narodnem parku

Triglavski narodni park združuje na svojem območju izredno raznolikost ekosistemov. Zajema ostro visokogorje s svojim značilnim rastjem in življenjem, v vmesnih dolinah srečujemo prijaznejše okolje, na južni strani pa se na posameznih mestih pojavlja vpliv morja.

za podrobnejši opis glej Živi svet v Triglavskem narodnem parku

Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku

Velik del Triglavskega narodnega parka sestavljajo močno zakraseli zgornjetriasni karbonati. Površje je glaciokraško, na visokogorskih planotah najdemo številne vhode v kraška brezna, ki ponekod vodijo preko kilometra globoko v masiv. Razvoj visokogorskih jam je tesno povezan s pleistocenskimi poledenitvami. Območje parka je eno najbolj vročih jamarskih raziskovalnih področij na svetu. Prve jame so raziskali že v 20. letih prejšnjega stoletja, sedaj pa je v parku registriranih kar 637 jam.

za podrobnejši opis glej Jame in jamarstvo v Triglavskem narodnem parku

Nekdanje in sodobne dejavnosti v parku

V Triglavskem narodnem parku so bile v preteklosti zlasti pomembne štiri gospodarske dejavnosti: fužinarstvo, oglarstvo, planšarstvo in gozdarstvo. Današnji človekov vpliv je v osrednjem delu parka pretežno sezonski - poleg planšarstva in gozdarstva ima pomemben vpliv tudi turizem.

Naravne zanimivosti v parku

Okoli Triglava

Proti Bohinju

  • Črno jezero leži v senčni kotanji, obdani s smrekovim gozdom. Leži nad zatrepno steno Komarča.
  • Savica izvira iz spodnjega dela Komarče. Izvir je znamenit slap že od Prešernovih časov.
  • Bohinjsko jezero je naše največje stalno jezero. Poleg Savice ga polni več manjših izvirov, odtok pa je začetek Save Bohinjke.
  • Cerkev sv. Janeza Krstnika je najbolj znana cerkev ob jezeru.
  • Stara Fužina leži v bližini jezera in je znamenita po ljudskem stavbarstvu in cerkvi sv. Pavla.
  • Studor je vas prepoznavna po skupini slovenskih kozolcev.
  • Korita Mostnice imajo vstop v Stari Fužini in pripeljejo v dolino Voje.
  • Pršivec ima eno najglobjih brezen pri nas (Brezno pri gamsovi glavi).
  • Govic je luknja v pobočju Pršivca iz katere po izdatnem dežju bruha voda.
  • Potok Ribnica je izdolbel ozka in do 50 m globoka korita.
  • Fužinske planine imajo udoben dostop iz Stare Fužine.
  • Planina Blato je dostopna po cesti iz Fužinskih planin.
  • Planina pri Jezeru ima 150 m široko, skoraj okroglo jezero.
  • Črna prst leži na južnem robu Bohinja in je že dve stoletji raj za botanike.

Pokljuka

  • Visoka šotna barja: Veliko Blejsko barje, Goreljek, Šijec so najjužnejša gorska barja v Evropi
  • Medvedova konta ima zahteven dostop. Pod njo se skriva Brezno pri Medvedovi konti.
  • Pokljuška soteska leži v severnih pobočjih Pokljuke.

za podrobnejši opis glej Pokljuka

Nad gorenjsko ravnino

  • Vintgar je 1600 m dolga soteska, ki jo je izdolbla Radovna.
  • 500 let stara lipa pri Gogalovi domačiji v Zgornji Radovni.
  • 1030 let star macesen na zgornjem koncu Male Pišnice.
  • Gorjanska jama ali Šimnovo brezno se skriva v podzemlju Mežakle nad vasjo Krnica.

Visokogorje od severa

Visokogorje od juga

V dolini Soče

  • Korita Soče: Mala korita pri odcepu za Vrsnik, Velika korita pri odcepu za Lepeno, korita pri Kršovcu pri vasi Kal-Koritnica, levi pritok Mlinarica
  • botanični vrt Alpinum Juliana
  • Povirni del soške doline: Trenta, Planina za skalo je avtentičen primerek trentarske ovčje planine

Ob zahodni meji

  • Pod Mangartom: potoka Koritnica in Predelica, Mangartsko sedlo, Loška stena
  • Mala in Velika Korita, Možnica, Kluže
  • Prelaz Predel
  • Najzahodnejši predel parka so Rombonski podi z orjaškimi kontami in skritimi brezni. V bližini Črnelske špice so jamarji odkrili tri brezna, globlja od 1000 m. Med temi je brezno Čehi II. z globino 1373 m na 13. mestu na svetu.
  • Proti Bovcu opazimo dva ogromna podora skalovja na obeh straneh Soče
  • Planina Golobar na katero je vozila krožna žičnica za transport lesa, imenovana tolminka.

S Triglava proti najnižji točki parka

  • Krn ne spada med naše najvišje vrhove, je pa po relativni višini 2010 m nad Kobaridom ena naših največjih gora.
  • Krnsko jezero je naše največje visokogorsko jezero in slovi po tisočih sestradanih ribic – pisancev. Voda jim daje premalo hrane, na kar niso mislili med obema vojnama, ko so jih skupaj z zlatovčico vložili v jezero.
  • Dupeljsko jezero v bližini Krnskega jezera
  • Jezero v Lužnici ob poti s Krna proti Tolminu
  • Peske
  • Rdeči rob je neizrazit vrh sestavljen iz rdečkastega zgornjekrednega lapornatega apnenca.
  • Pološka jama
  • Izvir Tolminke, levi pritok Soče, ki skupaj z Zadlaščico tvori, do 60 m globoka korita.
  • Medvedova glava ob Zadlaščici
  • Razor

Koče in zavetišča

Muzeji

Cerkve

Spomeniki

  • spomenik dr. Juliusu Kugyu v Trenti
  • spodnja postaja krožne žičnice na planino Golobar (imenovana tolminka) ob cesti pri Kalu-Koritnica (tehnični spomenik)

Botanični vrtovi

Sklici in opombe

  1. "Triglavski narodni park (TNP)". Triglav National Park. Pridobljeno dne 17 December 2011.
  2. "Triglavski narodni park se je povečal za Kneške Ravne" [Triglav National Park Expanded To Kneške Ravne]. Planet Siol.net. 17 December 2011.
  3. Banovec Tomaž; et al. (2006). Snovalci Triglavskega narodnega parka - ljudje pred svojim časom [Designers of Triglav National Park − People Ahead of Their Time] (PDF). Triglav National Park Public Institute.
  4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7593". Register kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008).
  5. Svet pod Triglavom, št. 21, 2014
  6. Stališča do pripomb in predlogov z javne predstavitve Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je potekala od 10. februarja do 12. aprila 2010 (PDF), Ministrstvo za okolje in prostor, Republika Slovenija, 2010, pridobljeno dne 2.5.2013

Viri

  • Triglavski narodni park, dvajset let pozneje, 2001
  • Mencinger, Borut (2004). Naravni parki Slovenije. Založba Mladinska knjiga. COBISS 213355264. ISBN 9788611167473. 
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6. 

Zunanje povezave

This article is issued from Wikipedia. The text is licensed under Creative Commons - Attribution - Sharealike. Additional terms may apply for the media files.